Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff je sporočil, da se vlada Združenih držav Amerike dogovarja z vodilno svetovno investicijsko družbo BlackRock o obsežnih naložbah v razvoj in obnovo ukrajinskega gospodarstva. Witkoff je poudaril, da je cilj teh prizadevanj ustvariti dolgoročne priložnosti za ukrajinsko ljudstvo po koncu oboroženega spopada, vključno z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest za tiste, ki se bodo vrnili z bojišč. Na tiskovni konferenci t. i. koalicije voljnih je ameriški predstavnik pojasnil, da so naložbe ključnega pomena za stabilizacijo države v prihodnosti. Pogovori z družbo BlackRock nakazujejo na vključevanje zasebnega kapitala v procese povojne obnove, kar bi lahko pospešilo revitalizacijo ključnih gospodarskih sektorjev v Ukrajini. Gre za enega prvih konkretnih korakov pri načrtovanju mednarodne finančne pomoči po dosegi morebitnega mirovnega sporazuma.

Volodimir Zelenski je izjavil, da je Ukrajina odgovorila na ameriški mirovni načrt, ki vključuje 20 točk, pogajanja o varnostnih jamstvih in dogovorjeno velikost vojske 800.000 vojakov. Poudaril je, da o ozemeljskih odločitvah odloča izključno ukrajinski narod. ZDA si prizadevajo za vzpostavitev "cone proste gospodarske dejavnosti" v regiji Donbas, Donald Trump pa je izrazil frustracije glede pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Leto dni po padcu režima Bašarja al Asada se nova sirska vlada pod vodstvom predsednika Ahmada al Šare spopada z resnimi notranjimi napetostmi in krhko stabilnostjo. Da bi pomirili nezadovoljstvo alavitske manjšine, ki je bila desetletja temelj prejšnjega režima, so novi vladarji uvedli ukrepe za pridobitev njihove zvestobe, vključno z obljubami o amnestiji za borce, ki so sodelovali v marčevskem uporu. Ta upor v mestu Kardaha je terjal več kot 200 življenj med pripadniki varnostnih sil nove vlade, kar je povzročilo globoko nezaupanje in povračilne ukrepe. Kljub določenemu napredku, kot je vrnitev milijona beguncev in ukinitev ameriških sankcij, nasilje še naprej ogroža proces sprave. Nedavni bombni napad na mošejo v Homsu, v katerem je umrlo osem vernikov, je sprožil nove proteste alavitov, ki zahtevajo politične reforme in izpustitev pridržanih članov svoje skupnosti. Al Šara, ki so ga v Washingtonu nekoč označevali za terorista, se zdaj skuša uveljaviti kot legitimni sogovornik na svetovnem odru, vendar notranji spopadi med različnimi etničnimi in verskimi skupinami ostajajo največja ovira za dolgoročni mir in gospodarsko obnovo države.

Latvijske oblasti načrtujejo spremembe v sistemu pomoči za ukrajinske begunce v prihodnjih letih. Razlog za to so spremenjene državne prioritete in povečanje obrambnih izdatkov. V Latvijo mesečno prispe od 500 do 600 beguncev iz Ukrajine, financiranje programa podpore pa bo pregledano v državnem proračunu za prihodnje leto.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.