Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta po tednih intenzivnih pogajanj pripravila revidirano različico mirovnega načrta, ki naj bi končal vojno v Ukrajini. Prvotni predlog z 28 točkami, ki so ga ZDA predhodno usklajevale z Rusijo, so zmanjšali na 20 točk, potem ko so Kijev in njegovi evropski zavezniki izrazili resne pomisleke glede prvotnih določil, ki so bila ocenjena kot preveč naklonjena Moskvi. Zelenski bo revidiran dokument Trumpu uradno predstavil konec januarja, pred tem pa se bo ponovno sestal s t. i. skupino voljnih držav pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Poleg osrednjega mirovnega načrta so delegacije pripravile še dva ključna dokumenta: osnutek o varnostnih jamstvih, ki si jih bodo razdelile Ukrajina, ZDA in Evropa, ter dvostranski sporazum med Kijevom in Washingtonom. Slednji je zasnovan kot gospodarski načrt oziroma „pot do blaginje Ukrajine“, ki se osredotoča na povojno obnovo in dolgoročno vzdržnost države. Ukrajinski minister za gospodarstvo Oleksij Sobolev je ob tem izpostavil, da bo država za gospodarsko oživitev v prihodnjem desetletju potrebovala paket v vrednosti približno 800 milijard dolarjev. Če bo mirovni dokument potrjen, ga bodo morali podpisati voditelji Ukrajine, ZDA, Rusije in predstavniki Evrope, pri čemer še ni določeno, ali bo v imenu slednje podpisala Evropska unija kot celota ali posamezne države članice, vključno z Italijo.

Volodimir Zelenski je izjavil, da je Ukrajina odgovorila na ameriški mirovni načrt, ki vključuje 20 točk, pogajanja o varnostnih jamstvih in dogovorjeno velikost vojske 800.000 vojakov. Poudaril je, da o ozemeljskih odločitvah odloča izključno ukrajinski narod. ZDA si prizadevajo za vzpostavitev "cone proste gospodarske dejavnosti" v regiji Donbas, Donald Trump pa je izrazil frustracije glede pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Leto dni po padcu režima Bašarja al Asada se nova sirska vlada pod vodstvom predsednika Ahmada al Šare spopada z resnimi notranjimi napetostmi in krhko stabilnostjo. Da bi pomirili nezadovoljstvo alavitske manjšine, ki je bila desetletja temelj prejšnjega režima, so novi vladarji uvedli ukrepe za pridobitev njihove zvestobe, vključno z obljubami o amnestiji za borce, ki so sodelovali v marčevskem uporu. Ta upor v mestu Kardaha je terjal več kot 200 življenj med pripadniki varnostnih sil nove vlade, kar je povzročilo globoko nezaupanje in povračilne ukrepe. Kljub določenemu napredku, kot je vrnitev milijona beguncev in ukinitev ameriških sankcij, nasilje še naprej ogroža proces sprave. Nedavni bombni napad na mošejo v Homsu, v katerem je umrlo osem vernikov, je sprožil nove proteste alavitov, ki zahtevajo politične reforme in izpustitev pridržanih članov svoje skupnosti. Al Šara, ki so ga v Washingtonu nekoč označevali za terorista, se zdaj skuša uveljaviti kot legitimni sogovornik na svetovnem odru, vendar notranji spopadi med različnimi etničnimi in verskimi skupinami ostajajo največja ovira za dolgoročni mir in gospodarsko obnovo države.

Latvijske oblasti načrtujejo spremembe v sistemu pomoči za ukrajinske begunce v prihodnjih letih. Razlog za to so spremenjene državne prioritete in povečanje obrambnih izdatkov. V Latvijo mesečno prispe od 500 do 600 beguncev iz Ukrajine, financiranje programa podpore pa bo pregledano v državnem proračunu za prihodnje leto.

Donald Trump naj bi pritiskal na Benjamina Netanjahuja, da bi dosegel dogovor o končanju spopadov v Gazi. Srečanje med Trumpom in Netanjahujem v Beli hiši naj bi bilo namenjeno končanju izraelske vojaške blokade Gaze. Vendar pa viri blizu Trumpa izražajo zaskrbljenost, da bi srečanje lahko ušlo izpod nadzora.